-
-
-
-
-
Jože Skumavec je bil dolgoletni član Planinskega društva Bled in v obdobju 2001 – 2009, član nadzornega odbora društva.
Zapis iz Gozdarskega vestnika:
“Drugega maja 2020 je v štiriinsedemdesetem letu starosti odšel gozdar, statistik, urejevalec, gojitelj in direktor Jože Skumavec. Osnovno šolo je obiskoval v Zgornjih Gorjah in na Bledu. Po osnovni šoli je šolanje nadaljeval na Srednji gozdarski šoli v Postojni. Da se je odločil za gozdarsko stroko, je razumljivo in je bilo pričakovano, saj se je rodil v kraju Zgornje Laze, ki je obdan z gozdovi Mežaklje, Pokljuke, Jelovice in Karavank. Ni mu bila dovolj le srednješolska izobrazba, želel je več – poglobljen študij gozdarstva, ki mu je omogočil globlje spoznati bit narave gozda. Uspešno je končal univerzitetni študij. Kot univerzitetni diplomirani inženir se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Bled
(GG Bled) na področju urejanja in tudi gojenja gozdov. Sprejel je delovno mesto računalničarja statistika in začel pionirsko delo računalniške obdelave gozdno ureditvenih podatkov za celotno blejsko gozdnogospodarsko območje. Bil je tudi med prvimi računalničarji v slovenskih gozdarskih podjetjih in ustanovah, kjer sta z ženo Olgo orala ledino.
Kmalu po reorganizaciji slovenskega gozdarstva (1991) je zapustil GG Bled in zasedel mesto direktorja Gozdno kmetijske zadruge na Bledu.
Uspešno je vzpostavil nekatera sodobnejša načela delovanja zadruge. Predvsem pa se je zavzemal za dobrobit članov zadruge in njihovo stalno izobraževanje v skladu z načelom naravnih danosti in tehnološkega napredka. Ne le kot gozdar, tudi kot kmečki sin, je bil od malega povezan z naravo. Ob študiju gozdarstva je bilo zanj zelo zanimivo in »bližnje« področje botanike, tako spoznavanje rastlin kot njihovih združb, še posebej gozdnih. V stroki je bil vnet zagovornik gojenja in urejanja gozdov na podlagi vegetacijskih preučevanj. Svoje kolege v GG Bled je vedno in vztrajno spodbujal k ekološkemu načelu gospodarjenja z gozdovi. Ta njegova prizadevanja so segala celo onkraj domačega okvirja na republiško raven. Po upokojitvi je svoje zanimanje za vegetacijo – in posebej za posamezne rastlinske vrste – nadaljeval tako samostojno kot v družbi somišljenikov. Vendar je bilo to zanj premalo. S kolegi in prijatelji je dal pobudo za ustanovitev Naravoslovnega društva Bled. Predsednik društva je postal ob ustanovitvi in to delo predano opravljal do le nekaj tednov pred smrtjo. Dal je pobudo za veliko naravoslovnih ekskurzij na Gorenjskem in v drugih slovenskih pokrajinah od Primorske do Prekmurja. Njegovo delovanje na področju raziskovanja rastlinstva in rastja je prineslo lepe rezultate, saj je sam ali v soavtorstvu objavil več tehtnih in zanimivih člankov (predvsem v revijah Proteus in Folia biologica et geologica), skupaj z Mitjem Zupančičem in Jožetom Mihoričem tudi dve monografski obdelavi: Pokljuške soteske in alpske doline Kot (obe v založbi Naravoslovnega društva Bled).
Razmišljali smo o pripravi tretjega zvezka, a je Jože zbolel. Predstavil je drevesno
dediščino v parkih na Bledu z bližnjo okolico, pisal o Gogalovi lipi v Radovni in zavarovanju Pokljuške soteske. Pod Srednjim vrhom nad Krnico je odkril škrlatnomodro ptičje seme (Buglossoides purpurocaerulea), na Gorenjskem redko toploljubno rastlino iz družine srhkolistkovk (Boraginaceae) in o tej najdbi smo napisali članek. Še zadnje mesece svojega življenja (nazadnje 12. aprila 2020) se nam je po elektronski pošti oglašal z botaničnimi sporočili. V zadnjem nas je prosil za določitev okrasne hijacintovke, ki jo je opažal na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Za pomoč smo prosili dr. Valerijo Babij, botaničarko in fitocenologinjo na Zavodu za gozdove Slovenije. Določila mu je okrasno rastlino, v njenem dejanju pa lahko vidimo tudi simbolno gesto, saj se je njegovo dolgoletno prizadevanje, da bi ta ustanova zaposlila fitocenologa, končno le uresničilo.
Poleg njemu zelo ljubega naravoslovnega delovanja se je ukvarjal še z gospodarsko-organizacijskimi dejavnostmi, v katerih je dejavno deloval v republiškem in lokalnem merilu ter bil član – ali funkcionar – v več strokovnih združenjih, med drugim svetov Triglavskega narodnega parka in Zavoda za gozdove Slovenije. Kot predstavnik v svetu edinega narodnega parka v državi je Jože aktivno usmerjal njegovo upravljanje zadnjih deset let, v vlogi svetnika pa sta ga odlikovali neposrednost in jasnost pri vsebinskih obravnavah, kar je sejam s praviloma diplomatskim pristopom dalo prepotrebno svežino. Kljub svojim trdnim načelom pa je bil pripravljen kadarkoli prisluhniti utemeljitvam sogovornikov in jih upoštevati v svojih stališčih. Podobno je deloval v svetu Zavoda za gozdove, kar zgovorno priča dokument, ki ga je sestavil po posvetu z nekaterimi gozdarskimi prijatelji in ga razposlal na številne naslove. Posthumno ga predlagamo v objavo.
Tretja njegova ljubiteljska dejavnost je bila zgodovina, predvsem zgodovinski dogodki v domačem okolju, ki so se nanašali na Habsburžane in briksenško škofijo. Naj omenimo še njegovo posebnost, da je znal na pamet kar nekaj Prešernovih pesmi in jih recitiral ob ustrezni priložnostih. V spominu nam bo ostal kot prizadeven gozdar in srčen ljubitelj narave.”
Mitja ZUPANČIČ, Andrej ARIH, Igor DAKSKOBLER